ZAKLJUČIMO KOLEDARSKO LETO POETIČNO

Angleška ljudska, prir. Tomaž Habe

ŽELIMO VAM SREČEN PRAZNIK

Želimo vam srečen praznik,

želimo vesele dni,

želimo, da vsak na svetu

v miru živi.

 

Želimo, naj pesem sreče

na lica privabi smeh,

želimo, da svetle zvezde

zažarijo v očeh.

 

Prinašamo vam

skrivnost zimskih dni,

december v razkošju

svetlobe žari.

 

Opojno diši

po dobrih jedeh,

po sladki potici,

povsod je le smeh.

 

Želimo toplino doma,

želimo si stisk roke,

želimo vse, kar hudo je,

v pozabo naj gre.

 

Želimo, da vam izpolni

se želja, ki je skrivnost,

želimo, da čez prepade

si najdete most.

(zbirka: Praznične pesmi)

 

 

Bina Štampe Žmavc

SNEG

 

Sneg napraši široke in ozke poti

s puhasto kristalno belino.

Pada in pada in mehko obleži,

svet zaziblje v zaneženo vedrino.

 

Strehe postanejo bele odeje,

dimnik severni velikan.

V bele sanje se spremenijo veje,

hrib je začaran ledeni vulkan.

 

Sneg tiho razpne pokrajino

v peruti bele mavrične price.

Med snežinkami sredi zimske noči

slišiš kraguljčke Snežne kraljice.

(zbirka: Čaroznanke)

Gustav Krklec

PRVI SNEG

Vse je belo. Vse je belo.

Vas in mesto, cel večer se belo

lesketa vse naokrog.

 

Bela breza, bela gaz.

Bela zvezda, beli cvet.

Belobradi dedek Mraz.

Beli ples snežink čez svet.

 

Vse je belo. Vse je belo.

Bela reka. Beli breg.

Cel dan, cel večer se belo

vsipa tihi prvi sneg.

 

(zbirka: Pa mi verjamete)

POIŠČIMO PRIJATELJSTVO, STRPNOST IN LJUBEZEN V POEZIJI 

Sonja Čarni Bertalanič

Prijatelj

 

Kaj napravi prijatelj, ko te zjutraj zagleda?

Najprej te pozdravi

in te lepo pogleda.

Prijatelj ti pomaga pospraviti igrače,

se s tabo smeje, včasih joče.

 

Prijatelji se nikoli ne pretepajo

in si grdo govorijo!

Tudi takrat ko spijo,

drug na drugega mislijo

in si v sanjah poljubčke pošiljajo.

(zbirka: Na vse strani neba)

 

 

Vinko Möderndorfer

JAZ SEM TI IN TI SI JAZ

Jaz sem ti

in ti si jaz,

kadar te z dlanmi

držim za obraz.

 

Jaz sem ti

in ti si jaz,

kadar sva si čisto blizu

 

in naju ni strah

in nama ni mraz.

 

(zbirka: Romeo in Julija iz sosednje ulica)

Saša Vegri

PRIJATELJ

Prijatelj navadno sedi

v isti klopi

in gleda enake reči

kot ti.

Prijatelj se nikoli

ne zmoti

in ne reče besede,

ki boli.

Prijatelj je tisti,

ki čaka,

ko vse drugo zbeži.

Prijatelj je tisti,

ki nikoli

na tebi

ne preizkuša pesti.

In končno, 

pravi prijatelj

je vedno tam, 

kamor ne upaš sam.

 

(zbirka: Naročje kamenčkov)

OBELEŽIMO TEMO MESECA ŠOLSKIH KNJIŽNIC BRANJE ZA MIR IN ŽIVLJENJE V HARMONIJI TUDI S POEZIJO

Niko Grafenauer

Strah

Strah ima strašno velike oči, 

a strahovidne.

Vidijo samo take reči, 

ki so drugače nevidne.

 

Najbolje vidijo v črni temi.

Takrat je strah.

Zato na vse kriplje na varno beži

s svincem v nogah.

 

Kadar se strah samo malo boji, 

je preplašen,

a kadar vse v strahu drži,

je strašen.

 

Včasih je strah od strahu

čisto brez vsake moči.

Takrat se ves rdeč od sramu

sam sebi strašno smeji.

Karel Destovnik Kajuh

MED LJUDI BOM ŠEL

Med ljudi bom šel

s knjigo Hugoja v rokah.

In klical ljudem bom in klicali

bodo milijoni z menoj.

“Dol z vojno, nasiljem, krivico!”

Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo.

Začutil bom dneva novega sij.

Feri Lainšček

AJŠA 

Ne, nisi begunka.

Ime ti je Ajša.

Prihajaš od daleč, 

na pot si šla mlajša.

 

Hodila si dolgo in gledala hiše,

saj vaša v spominu

se komaj izriše.

 

Ne, nisi bežala.

Želela si priti.

Kot vsi na tem svetu

hotela le biti.

 

Zares sem pomislil, 

da sanjaš o pticah, 

ti ljubiš pa strehe

in red na policah.

 

Molčati znaš dobro

o strahu in dvomu,

le včasih zapoješ

si pesem o domu.

STOPIMO V NOVO ŠOLSKO LETO POETIČNI

Boris A. Novak

PRAVLJICA

Pravljica je naša domovina.

Tja držijo vrata domišljije

s ključi neverjetne čarovnije:

vse je čudež, igra in toplina.

 

Tam imajo vse besede krila, 

v stvareh utripa živa žila.

Tam otroci ljubijo strahove

in iz peska zidajo gradove.

 

Ko zapremo vrata domišljije

in zgubimo ključe čarovnije,

pravljica otroštva mine, mine …

 

Sami in veliki sred tujine

iščemo čarobni vir spomina:

pravljica je naša domovina.

Boris A. Novak

DOMIŠLJIJA

domišljija kuka čez obzorje

in streho neba

 

domišljija si domisli

da je neskončnost konec sveta

 

domišljija je povsod

doma

Vinko Möderndorfer

FUL KUL ODŠTEKAN SVET 

Poznam deklico, 

ki ima v nosu vrt,

pa zato tam goji

razno zelenjavo.

Včasih pa v nosu posadi

tudi pravo kavo

in vzredi kakšno

solidno debelo

in črno-belo kavo.

Včasih pa po nosu rije

in koplje kar tako, 

iz dolgega časa

ači pa zato, 

da vsem,

ki smo okoli nje

v brk zabrusi in pove,

kako smo totalno

dolgočasni

in kako

nam še veliko manjka, 

da bi bili ful kul odštekani, 

ali z eno besedo.

Krasniodrasli.

 

 

ZAPLAVAJMO V POLETJE S POEZIJO

Foto: Pixbay

Uroš Zupan

OTOK

Ves dan traja bitka med nebom in obzorjem.

Vonji evkaliptusa, žajbla, rožmarina

so neme priče, barve zračne geometrije,

ki se začenja tam,

kjer se voda prvič pobliže

spozna s svojo smrtjo.

Ko se spusti noč,

nasprotnika omagata.

In vsa tišina med drevesi

ostane sezidana samo še iz morja.

Josip Murn

BREZ KRMILA

Zrak je vroč, nebo oblačno,

zemlja tiha, morje mračno,

z blagom v luke pred viharjem

barke plovejo mornarjem.

Belijo le v dalji motni

jadra barki se samotni,

brez krmila ona plove

in brez sidra čez valove.

Barbara Simoniti

OTOK

Dlan

kopnine,

gnezdo

skal,

rana

morja,

začetek

tal.

Miroslav Košuta

MORJE

Morje z brazdami kot roka, 

morje ptič in morje zmaj,

morje školjka za otroka,

morje beg v rodni kraj,

morje plamen na jeziku,

morje gora iz strahu,

morje krči ob umiku –

morje zdaj in morje tu.

Foto: Pixbay
Foto: Pixbay

DA V MESECU LJUBEZNI ZACVETI TUDI POEZIJA 

Stješan Jakševac

TRENUTEK SREČE

Ko je odkrila nenadoma,

da Tisti Tisti Tisti

iz druge izmene

v klopi isti

po njej sprašuje –

spustila se je v dir

ne da bi vedela zakaj

veter je prepeval

in ji mršil lase

nevede zakaj

objemala je

brezzvezne stvari

zagledala oblak

in šla za njim

in rekla zdravo –

nevede zakaj

nevede zakaj!

Foto: Pixy
Foto: Pixbay

Lainšček Feri

OSLOVSKA

Ne, nisem je vabil

na dolge sprehode,

jo prosil za selfi

kot druge nerode.

 

Bolj zvita usoda

je kar poskrbela,

da v klopi oslovski

sva skupaj sedela.

 

Jaz, osel, ki zmeraj

kje jezik steguje,

in ona, oslica,

ki rada kljubuje.

 

Le kdo ni pomislil –

saj ta sta za skupaj.

Zato sem si rekel,

daj zdaj si pa upaj!

 

In skupaj sva tudi,

ko greva iz šole.

Vsem kaževa osle

in sploh sva takole.

Foto: Pixbay
Foto: Pixbay
Josip Stritat
ŽABJA SVATBA
Svatbo žabe so imele,
zbrane iz sosednjih mlak;
jedle, pile so in pele:
rega rega reg, kvak kvak!
Skokica nevesta mlada,
ženin bil je dolgokrak;
rajala oba sta rada:
rega rega reg, kvak kvak!
“Živi ženin naš z necesto!”
glas povzdigne Krakuš svat:
zagrmi jih kakih dvesto:
rega rega reg, kvak kvak!
Po večerji zavrte se,
ko je bil že pozen mrak:
vriskajo, da se vse trese:
rega rega reg, kvak kvak!
Raki pa so poslušali:
kaj ropot pomeni tak?
Tisto noč vso niso spali:
rega rega reg, kvak kvak!

Feri Lainšek

NI RES

Ni res, da jo čakam.

Sem šel le na kolo,

naročil sem pito,

ne da se mi v šolo.

Ni res, da sanjarim.

Zares gre tje preko

malce čez sedmo

po žemlje in mleko.

Ni res, da zardevam,

saj mažem se s kremo.

Ja nekaj na koži,

za kaj gre, ne vemo.

Ni res, da bom tiho.

Jo tokrat pozdravim,

nasmehnem se zanjo,

lase si popravim.

Ni res, da si lažem.

Vsak včasih razume

kaj malce drugače,

potem doume.

RAZVEDRIMO SI APRIL Z ZMAGOVALNIMI PESMICAMI 3. PESNIŠKEGA NATEČAJA

DA MAREC NE BO SUŠEC TUDI S POEZIJO

Manko Golar / Janez Kuhar

EJ?! TOPLA POMLAD

Ej, topla pomlad
gre preko livad
in gaji vsi polni so cvetja,
in sonček z neba
toplo se smehlja
v poljanah odmeva od petja.
Fantiček vesel,
kot ptiček zletel
v poljane, na trate zelene.
Ej, zdaj je pomlad
in sonček ves zlat
nasul nam je žarke ognjene.

Foto: Pixbay

Tone Pavček

Mama je ena sama

Mama je ena sama, prva radost je mama, prvi spev nina-nana, prva beseda: mama!

Dajmo vse rože mami, dajmo vsa sonca mami, pesem, ki v nas se drami, dajmo, zapojmo mami:

naj ne ostane brez mame nihče na širnem svetu, naj žive naše mame, mame – najlepše na svetu!

 

Foto: Pixbay

Alenka Rebula

BLAGOR ŽENSKAM

Blagor ženskam,
ki znajo hoditi kot vile,
zemlja lahko zadiha
pod njihovimi stopali.
Blagor ženskam,
ki znajo zaslutiti nevarnost,
izginiti v temi,
da jih sovražnik ne najde.
Blagor ženskam,
ki živijo v žitnem polju
in žanjejo dobre misli
za kruh,
ki tolaži človeška srca.
Blagor ženskam,
ki znajo biti selivke,
ko postane zrak strupen,
krenejo na jug
in rodijo na varnem.
Blagor ženskam
s kanglico iz pravljice,
do kolen stojijo
v pradavnih studencih,
pod čistimi slapovi
zajemajo nesmrtnost.

Ivan Minatti
V MLADIH BREZAH TIHA POMLAD
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje.
 
Za vse tiste, ki jim nemir v očeh
zasije ob prvem pomladnem cvetu,
za tiste, ki se srce razboli jim,
ko dež zašumi v marčnem vetru,
 
za vse, ki dolgo dolgo v večer
na oknu zamišljeni preslonijo
in sami ne vejo, kaj čakajo
in po čem hrepenijo.
 
O, v mladih brezah je tisoč sanj,
pomladi in zastrtih smehljajev,
kot v pravljicah Tisoč in ene noči
iz daljnih, prečudnih krajev.
 
O, v mladih brezah je tisoč življenj
za vse tiste, ki ne znajo živeti
in le mimo življenja gredo
kot slepci in zagrenjeni poeti.

POPESTRIMO SI MESEC KULTURE S POEZIJO

Ida Semenič – Adisa

KAJ JE KULTURA?

Otrok mamo vpraša,
kaj je to kultura,
kdo se z njo ponaša?
Le ta začudena obstane,
saj resno jo vprašanje gane.
Skromno mu obrazloži,
in takole odgovori:
kultura nas sprejme,
ko se rodimo,
raste z nami,
ko se igramo,
hodimo v šolo,
v službo hitimo.
Ko smo veseli,
z nami se smeje,
ko žalostni smo,
nam dušo ogreje,

pesmi in knjige nam piše,
slike nariše,
les obdeluje,
kamen oblikuje,
pravljice bere,
solze izpere,
se z lutkami igra,
iz ekrana smehlja,
naravo ohranja,
stavbe vzdržuje,
staro z novim povezuje.
Prijazno z vsemi se rokuje,
prešerno poje, lepo pozdravlja,
ob odhodu se poslavlja,
je naša zgodovina
in domovina.
Od rojstva do smrti z nami živi,
kultura sem jaz, si ti, smo mi vsi.

Foto: Pixbay
Foto: Pixbay

Grafenauer Niko

SREČA

Sreča se najprej razkrije

v očeh,

ker v njih najlepše sije

njen smeh.

Od njega je ves svetal

še tako kisel dan.

In vsak trenutek je prav

do ušes nasmejan.

Sreča ni nikdar potrta

ali pa skrušena vase.

Le včasih je tiho zazrta

v minule čase. 

A kadar se sreča obrne

stran od ljudi,

takrat ji senca zagrne

svetle oči. 

Sreča ima ves čas dvojen obraz:

takega, ki osrečuje,

in takega, ki odvrnjen od nas

NOVO LETO … NOVI PESNIŠKI NAVDIHI

Foto: Pixbay

Andreja Borin

  POTOVANJE

Svet potuje čez vesolje,
čez prostrano zvezdno polje …
In z njim češnje, ki cvetijo.
In z njim polja, ki zorijo.
In z njim mesta in mostovi.
In z njim morja in valovi.
In z njim več milijard ljudi.
In z njim tisoč ton smeti.
In z njim sto grozečih vojn.
In z njim jok otrok – zastonj.
Svet potuje čez vesolje;
kdaj na huje, kdaj na bolje,
in tako tekó stoletja,
ure, leta, tisočletja,
in medtem ko svet potuje
(kdaj na bolje, kdaj na huje),
za vse zemeljske otroke
midva si podajva roke.

Tone Pavček

 SONČNI ŽAREK

Sončni žarek je pravo ime
za katerega koli otroka.
Sončni žarek, ki gre
čez nas kot mila in dobra roka.
Čista kaplja je pravo ime
vsakemu novorojencu,
čista, kot so pomladne vode
v žuborečem studencu.
Lepa pesem je pravo ime
za jutrišnje velikane,
pesem, ki seže v srce
in v njem za zmeraj ostane.

Foto: Pixbay

Andrej Rozman Roza

 TU JE NEOKRNJENA

narava

in zelo malo

signala.

A upam, da vseeno

uspe

poslat do tebe

LJUBIM TE!

Foto: Pixbay

Dušan Radović
   KAJ JE NA KRAJU?


Kaj je na kraju?
Na kraju neba, na kraju morja, na koncu poti?

Kaj je na kraju – bi radi otroci vedeli!
Zato hodijo spat, zato jedo,
zato hitreje od rokavov rasto.

Kaj je na koncu srede? Četrtek.
In na kraju četrtka? Petek.
In na kraju vseh koncev?

Spet nov začetek.
Konci se obrabijo,
začetki vedno nastajajo.
Vidite – na kraju vsega je začetek.

Foto: Pixbay

IN PRIŠEL JE … VESELI DECEMBER

Helena Gnezda
   SNEŽINKE

Male smo snežinke me,
drobne kakor pikice.
Urno v zraku se lovimo,
dol in griček pobelimo.

Vsak otrok se veseli,
če nas v roko ulovi.
Me pa male smo sestrice,
padamo na nos, na lice.

Pridite, ulovite nas,
z nami pride dedek mraz.
On prinese nam slaščice,
konja, punčko in možice.

Foto: Pixbay
Foto: Pixbay

Zvezdana Majhen

   MOJ DECEMBER

NAJ BO ZIMA SNEŽNO BELA
IN DECEMBER BREZ PETARD!
NOGE BOM V COPATAH GRELA
TER PLANIRALA NOV ŠTART.
Z NOVIM LETOM SE Z ZALETOM
LOTIM VSAKRŠNIH OVIR
IN S PRIJATELJSKIM NASVETOM
MED LJUDI POSEJEM MIR.
ČE ME HOČEŠ OBISKATI,
NE PRIHAJAJ GODRNJAT’!
SLABO VOLJO ŽE PRED VRATI
Z METLO SKUŠAM PROČ ODGNAT’.
ČE PRINESEŠ DOBRE ŠALE,
TE S POTICO POGOSTIM
IN TRI VREČE, POLNE SREČE,
V NOVEM LETU ZAŽELIM!


Anja Štefan

  LEDENE ZIMSKE SAPICE

Ledene zimske sapice
postajajo predrzne, 
naj le gori, naj le gori, 
da repek mi ne zmrzne.

Se vedno znajdem, tudi zdaj
se ne bojim življenjca, 
me greje pesem, greje čaj
in grejejo polenca.

Foto: Pixbay

DOBRODOŠLA PISANA JESEN

Lainšček Feri
  JESEN

Kdo listje prebarva?
Kje veter prespi?
Kdo slano napravi?
Kam megla zbeži?

Kdo žene v goricah
klopotec lesen?
Kaj vse bo na mizo
prinesla jesen?

Sprašuje jo Tesa, 
ker dedek ne ve, 
zakaj mu prinesla 
je sive lase?

Foto: Pixbay
Foto: Pixbay

Zvezdana Majhen
      JESEN 

Sonce je spakiralo
le najdaljše žarke,
za slovo obliznilo 
gozd in mestne parke.

Bolj in bolj oddaljeno
vse šibkeje greje,
list za listom rumeni,
vsak dan je hladneje.

Z zlatom barvana jesen
nas povsod obkroža
in z megleno sapico
po obrazu boža. 

 

​Joseph Haydn

JESENSKO LISTJE

Lepo škrlatno je drevo, 
ko hladen veter veje, 
v vseh barvah zažari jesen, 
a sivo je nebo.

Jesensko listje, kam hitiš?
Ujeli bi te radi, 
ko z vetrom rajaš in vrtiš
kot zlato se kolo.

Ječijo veje in drhte
brez pisane odeje, 
kako jih zebe brez kopren, 
ko pride k nam jesen.

Foto: Pixbay

PRAVLJIČNE PESMI V OKTOBRU, MESECU ŠOLSKIH KNJIŽNIC

Tomaž Habe
    KJE ŽIVI PRAVLJICA

Kje živi pravljica? Kdo ve, kje je doma?
V knjigo se nam skrila je,
se s črkami igra.
Kje živi pesmica? Kdo ve, kje je doma?
V knjigo se nam skrila je,
se z notami igra.
Kje živi deklica? Kdo ve, kje je doma?
V beli hiši sredi rož,
na robu travnika.

 

 

Foto: Pixbay

 J. Lipičnik, M. Kokol
      Moja pravljica

Za devetimi gorami, za devetimi vodami
gozdna pot te vodi tja.
Tam v soju sonca obsijana, z ljubko mavrico obdana,
je čarobna hišica.

Vile z vetrom se lovijo, živali govorijo,
tam vse polno je čudes.
Glej, škratki v škorenjcih capljajo, zmaji v lužah čofotajo,
vam prisežem, vse je res!

Zapri oči preštej do 3 – 1, 2, 3.
Dvigni roke, gremo vsi – 1, 2, 3!

Kot škratki copotajmo mi – copa copa cop, copa copa cop.
Čiračarajmo vsi – čira čara, hokus pokus, čiruli.
Zasmejimo se na glas – hohohoh, hihihih, hahaha,
tukaj sem najraje jaz doma, to je moja pravljica.

Kot žabji princi skačimo v zrak – rega rega kvak, rega rega kvak,
postojmo kot voščen vojak – psssst …
Veselo si zapojmo iz srca, la la la, la la la, la la la,
boste tukaj tudi vi doma?              JAAAAA!!!                                                              To je tudi naša pravljica.

Foto: Pixbay

Po morju pluje ladja,
na ladji kapitan,
pozna vse morske znake,
se krega noč in dan.

Mornar se ga napije,
se ladja potopi,
ga ribice požrejo,
ostanejo kosti.

Priplava morska riba,
je gledala tako,
priplava morski kit,
pa uščipne ga za rit.

(ljudska)

NAPOLNIMO NEPOPISANO KNJIGO TEGA ŠOLSKEGA LETA Z VELIKO NOVEGA ZNANJA IN POZITIVNE ENERGIJE

Neža Maurer
    V ŠOLO 

Mama, kupi čeveljčke,
naša Anka v šolo gre!
Očka, kupi torbico –
Anka se učila bo.
V torbico bo zvezke dala,
v zvezke črke pripeljala.
Vsako bo poklicala,
v zvezek jo narisala.
Ko bo črke vse poznala,
bo debele knjige brala.

Foto: Pngimage

 Josip Stritar
      V šoli

“Ti tam drugi v šesti klopi!
Koliko je šest krat pet?”
Majhen mož na prste stopi: 
“Šestkrat pet je trideset!”

“Vrane družijo se rade,
pet na smreki jih čepi.
Puška poči, ena pade, 
koliko jih še sedi?”

“Kaj se tebi zdi?” – “Nobena!”
“Kaj? To v glavo mi ne gre!” –
“Ena pade ustreljena, 
druge štiri odlete.”

“Glej ga, glej, glavica bistra!
Majhen deček – velik mož.
Sčasoma boš že za ministra,
ako vedno priden boš!”

Foto: Pixbay

Kajetan Kovič
ŠOLA

V šolo, našo šolo,
radi pohitimo.
V šoli, lepi šoli,
pridno se učimo.

Kdor rad v šolo hodi,
mnogo ve in zna.
Znanje pa je boljše
kakor kup zlata.

ZMAGOVALNE PESMICE 2. PESNIŠKEGA NATEČAJA

GLASBA BESED

Poslanica ob mednarodnem dnevu knjig za otroke – 2. april 2021:

Glasba besed 
Margarita Engle

Ko beremo, zrastejo duhu peruti.
Ko pišemo, nam zapojejo prsti.

Besede so bobni in flavte na listu,
so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta,
so reka, ki teče, in slap, ki teleba,
metulj, ki zakroži
visoko na nebu!

Besede nas vabijo k plesu –
ritmi in rime, utripi srca,
peket in prhut, stare in nove povesti,
take izmišljene, take resnične.

Kadar si udobno ugnezden doma
ali čez meje drviš proti novim deželam
in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi
vse tvoje.

Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi
postanejo glasba prihodnosti,
mir, prijateljstvo, radost:
melodija,
ki upa.

Prevedla Nada Grošelj

Picture

Dostopnost